Britanski pisatelj je v pismu, ki ga je poslal Noelu Willmettu kot odgovor na njegovo vprašanje ali sta totalitarizem in čaščenje voditeljev v porastu, in je objavljeno v zborniku George Orwell: A Life in Letters, zapisal, da so totalitarizmi v vzponu. "Verjamem oz. bojim se, da so v svetu takšni pojavi v porastu. Hitler bo nedvomno kmalu izginil, a le na račun večje moči Stalina, angloameriških milijonarjev in nepomembnih vodij, kot je de Gaulle.

Vsa nacionalna gibanja po svetu, tudi tista, ki izvirajo iz upora do nemške nadvlade, prevzemajo nedemokratične oblike in se oblikujejo okrog voditeljev z nadčloveškimi lastnostmi (primer so Hitler, Stalin, Salazar, Franco, Gandhi, de Valera), in sprejmejo teorijo, da cilj opravičuje sredstva. Svetovna gibanja stremijo k centraliziranim gospodarstvom, ki v ekonomskem smislu lahko "delujejo", vendar niso demokratično organizirana in so nagnjena k vzpostavitvi kastnega sistema.''

Opozarja na čustveni nacionalizem, ki vodi v podrejanje dejstev besedam in vizijam nezmotljivih vodij, kar lahko danes prepoznamo v alternativnih dejstvih Trumpove administracije. ''Zgodovina je na nek način že prenehala obstajati, saj ne obstaja več zgodovina našega časa, ki bi bila univerzalno sprejeta. Hitler lahko reče, da so Judje začeli vojno, in če preživi, bo to postala uradna zgodovina.'' V pismu je nakazal tudi slogan romana, da je dva plus dva pet. "Hitler ne more reči, da je dva plus dva pet, saj mora biti, na primer za potrebe na primer balistike, to štiri. Vendar če svet postane tak, kakršen se bojim, da bo, v katerem so dve ali tri super države, ki ena druge ne morejo podjarmiti, bi dva plus dva lahko postalo pet, če bi si vodja tako želel." Orwell resda zelo črno oriše prihodnosti, a vidi luč na koncu tunela. ''Opažam, da je to smer, v katero gremo, čeprav je stvari mogoče spreobrniti.''

Kot je ugotavljal, so se ZDA in Velika Britanija do zdaj ubranile totalitarizmov, a da v resnici še nista imeli resnega preizkusa in da obstajajo številna slaba znamenja. S prstom je pokazal na indiferenco ljudstva, ki vodi v razpada demokracije. Pri tem je opozoril na dejstvo, da se v Angliji večini mlajših od 26 let požvižga na volilno pravico. V isti sapi dodaja, da ''da imajo intelektualci bolj totalitarne nazore kot ljudstvo. Angleški izobraženci so nasprotovali Hitlerju, a samo zato, ker so podpirali Stalina. Vsi so pripravljeni sprejeti diktatorske metode, tajno policijo in sistematično potvarjanje zgodovine, vse dokler so na 'pravi' strani. Da danes v Veliki Britaniji nimamo fašističnega gibanja, pomeni zgolj to, da mladi svojega velikega vodjo iščejo drugje. Nihče ne more vedeti ali se bo to spremenilo, niti ali bo ljudstvo čez deset let razmišljalo tako, kot danes razmišljajo intelektualci,'' piše Orwell, ki v pismih pojasni, da podpira vojno, saj gre za manjše zlo. "Vse od začetka vojne leta 1936 oz. tam nekje, verjamem, da so naši cilji boljši, vendar jih moramo stalno izboljševati, kar pomeni, da jih moramo tudi stalno kritizirati," zaključil angleški pisatelj. Vse ostalo je zgodovina. Ko je bil leta 2016 za predsednika ZDA izvoljen Donald Trump, se je knjiga 1984 zopet povzpela med najbolj prodajane, mnogi so namreč med vsebino in prijemi Trumpove administracije povlekli številne vzporednice.